Dva sta poglavitna znaka teh razmer: verska brezbrižnost in pa grozovita posvetna razuzdanost katoliške duhovščine.
Patriarh je dajal svojim pobožnim ovčicam po Primorskem in Kranjskem mesto poštenih pastirjev, samopašne malopridneže, ki so imeli tri poglavitne lastnosti: razuzdanost, lakomnost in nasilnost. Duhovnik ni užival na svoji fari nobenega vpliva; poleg tega je bil popolnoma neveden človek, kar se je pokazalo posebno tedaj, ko je bilo treba nastopiti proti Trubarju in njegovim predikantom.