Edino, kar je še ostalo, je občutek brezmejnega ponižanja, nezaslišane smešnosti, grenki, neznosni občutek lastne malosti in nemoči.
Zdajle si najbrž kdo misli, da sem nameraval načeti zgodovino ”celice št. 4“. Napisal pa sem le nahitro, kako je živel slovenski narod vse do avgusta meseca leta 1914.