nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Silvin Sardenko: V mladem jutru/Kritike, poved v sobesedilu:
Tako se izlije ciklus ”Izliv iz zapuščenega srca“ (že naslovu bi se človek prijazno nasmehnil) po nekaterih lepih pesmih v brezdanjo globočino smešnosti; za Sardenka, ki ga imam resnično rad, me je bilo sram, ko sem bral tam štirinajsto in petnajsto pesem. Zdelo se mi je časih, da se prijatelj Silvin norčuje, ali kakor kaže vsa knjiga, ni ironije v njem. Kaj si je pač mislil, ko je lepi pesmi ”Angeli so zaplakali“ pritaknil tisto strašno zadnjo kitico, ko je pritaknil nič manj strašno zadnjo kitico nič manj lepi pesmi ”In večer se Stvarniku klanja“?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani