... Oblakov se dotikababilonski stolp naše kulture in tisti, ki ga nosijo na svojih trudnih plečih, ga ne vidijo, ker so njih motne oči uprte v tlá!...
Še sem slišal njih divje, nerazločno kričanje in sem povesil glavo in sem šel osramočen po svoji poti ... *
Par dní pozneje sem prišel v prijazno ljubljansko rodbino in pogostili so me s čajem.