Kadar preboli človek težko bolezen, kadar se vzdrami iz silne preizkušnje, iz temne blodnje -- takrat ni več tisti, ki je bil poprej. Oni prejšnji, ki je živel pred boleznijo, mu je čisto drug človek, mu je skoraj tujec. Prerojenemu, iz trpljenja, iz gróznice in blodenj vzdramljenemu se zdí, da je vse njegovo prejšnje bitje in nehanje nekjé v daljni daljavi za njim, da je vmes célo dolgo, veliko in strašno življenje.