nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Jakopičev paviljon/Članki, polemike in feljtoni, poved v sobesedilu:
Vsa temeljna razlika je: jaz sem govoril o umetnosti, o njenih skritih in očitnih stikih z vso narodovo kulturo in z vsem narodovim življenjem; o razstavi sami sem povedal, kolik in kakšen da je njen pomen za današnji čas in za razvoj v prihodnosti; o posameznih umetnikih pa sem po pravici govoril le toliko, kolikor pomenijo za našo zdanjo kulturno višino ter koliko bodo po mojih mislih vplivali na prihodnji razvoj. Strokovnjak je govoril in ravnal drugače; zaklenil se je v paviljon, ni videl ne dežele, ne ljudi, ne preteklosti in ne prihodnosti, tudi ni videl ne lepote in ne umetnosti, ni premišljeval, kaj da namje umetnost in kam da jo vodi zavoženo življenje našega naroda; videl je edinole črto in barvo, barvo in črto, meril je s palcem in kazalcem, nazadnje je zgrabil svinčnik ter je pisal, pisal, pisal, dokler ni v svoji lastni puščobi zaspal ... Ne rečem, da bi bilo pisanje o slikarski in kiparski tehniki, o načinu gledanja in opazovanja ter o
različnih manirah ročnega dela popolnoma nepotrebno; ali namenjeno je večinoma umetnikom, da se jim smejó, ter diletantom, da se naučé strokovnih besed in skrivnostnih tujk; kaj da bi počelo pošteno občinstvo s takim blagom, kljub Žmitku in Kobalu še zdaj ne vem ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani