nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Jakopičev paviljon/Članki, polemike in feljtoni, poved v sobesedilu:

Dolgo se nisem ukvarjal z njimi, kakor se dolgo ne ukvarjam z nobeno stvarjo, ki mi je zoprna. Govoril nisem ne z njimi, ne z umetniki, temveč z občinstvom; z njim pa sem govoril kakor z odraslim, razumnim človekom, ki je že zdavnaj prebavil kulturno abecedo; nisem se maral razstrokovnjačiti pred njim: ”Glej, učen sem in znam brati, ti pa pojdi z menoj, da ti razkažem skrivnosti črte in barve, luči in sence, zraka in telesa; da ti povem, kje smeš občudovati in kje se zgražati, kje hvaliti in kje grajati; zakaj nerazumen si, ti nerodni kolos, občinstvo imenovan, in šele jaz sem poklican, da ti sestavim iz podrobnosti celoto, iz barv barvo, iz svetlob svetlobo, iz nasprotij ubranost ter da ti navsezadnje efekt tega trudomučnega dela vlijem v neumno srce, zato da občutiš, kar sem občutil jaz po dolgem logičnem procesu!“ ... Moj jezik ne mara takega modrovanja, moje pero se mu upira; in obadva vesta, zakaj.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA