Nova vojska narodnega delavstva je rešila Trst iz rok krutega sovraga, na Piazzi Caserma pa stoji signor Mandich in kliče s stentorskim glasom: ”Slovenia fara da se -- evviva Ribariccio! ...“ Ljudstvo je navdušeno, celó v starem mestu; tam leži v črni luknji družina brezposelnega delavca in umira od lakote: ampak v poslednjem trenutku se vzdigne oče, nag okostnik, in vzdigne roko: ”Predno umrjemo, otroci, še enkrat: Živio, Rybař, živio, Mandič!“ Družina zapoje ”Slovenec sem“ ter umrje v sladki zavesti, da ji napiše ”Edinost“ genljiv nekrolog ...