Pa sem pomislila: ”Trudna sem od tistih žalostnih sanj, od spominov!“ ... Kadar so se vili okoli mojega telesa vsi štirje kolobarji, nisem mogla nagniti glave; moj vrat je bil napet in razločila sem obraze gledalcev samo, če sem globoko in siloma povesila oči. Zato nisem videla, če se je premikal poslednji kolobar, ki se je vil na tleh okoli mojih nog; tisti večer pa se je nenadoma nekaj doteknilo noge in čutila sem čudno, spolzko hladnočo skozi žamet šolna.