Časih, posebno ob sivem, pustem vremenu, se mi zdi, da je naša ulica brezkončna, da se razprostira od vzhoda do zahoda, od severa na jug, kolikor daleč more korak in da jeto temno zavetišče trudnih in obloženih prostrano kakor vesoljni svet sam.
Kadar romam po tem žalostnem svetu, srečavam čudne ljudi.