Rekla sem le tisto, kar pravijo ... Ali čudno je le: če brusi in kleše besedo za besedo, lušči in čisti misel za mislijo -- odkod ta gora papirja, ko ni še siv, ne plešast?“
”Poznam ga: siromak dela noč in dan, v svoji izbi, na cesti, v kavarni, v krčmi, v družbi, celó v spanju; od tistega trenotka, ko je napisal prvo besedo, ko mu je zapel v srcu prvi verz, ni zapravil niti ure.