nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Anton Aškerc/Kritike, poved v sobesedilu:
Osebe z obrazi, izpačenimi od pohotnosti, sebičnosti ali trpljenja, niso karikature -- to smo mi vsakdanji ljudje, ponižni pesnikov publikum ... On ni postavljal nalašč pred vsako okno črnega zidu in podenj smradljivega dvorišča, a tudi ni mogel prikriti vsake zaduhle sobe in raztrgane suknje; zapovedati ni mogel soncu, naj posije skozi sive oblake, in zato ni njegova krivda, da je na svetu premalo svetlobe. Kogar je hotel slikati, mu ni priporočil, naj si prej obleče frak in natakne bele rokavice ter naj se mu predstavi s sladko smehljajočim obrazom; ne -- zalotil je svoj ljubeznivi objekt v najnaravnejših situacijah, in ni mu obračal obraza na to ali ono stran, tudi mu ni postavil za hrbet ozadja: melanholične narave s temnim gozdom, izza morja vzhajajoče lune in belih oblačkov na večernem nebu ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani