Ene in druge vrednote so si torej med seboj koristne in se dopolnjujejo, tvorijo neko simbiozo.
To njihovo medsebojno simbiozo lahko izrazim tudi takole: Oblika in vsebina s svojo pojavnostjo osmišljata snovne objekte, snov pa z obstojnostjo omogoča ohranjanje teh izraznih vrednot pred prezgodnjim propadanjem. Snov nima sposobnosti ustvarjanja izraznih vrednot.