Brehm pripoveduje o dveh zaprtih samcih, da sta se zmerom pulila za hrano; videti je bilo, da drug drugemu ne privošči grižljaja. Zgodi se pa, da si eden ulomi nogo in, kakor bi odrezal, neha vsako sovraštvo med njima. Zdrava taščica je skrbela za bolnico, prinašala ji je hrano in jo devala pred njo.