‒ Tako smo preživeli dolgo zimo. In ko je prišla vigred (pomlad), sem ti odprl okno s težkim srcem, ti pa si izletela v vrt na bezgov grm. Še sedaj te vidim, kako je takrat radost, in morebiti tudi hvaležnost, vzkipela v tebi, kako je zažvrgolelo iz drobnih rdečih prsec.