Je pohlevna in tiha, mirna in krotka, z vsem zadovoljna, prav kakor se ženski spodobi. Pametna ni ravno, da bi dejal, je pa neizrečeno dobra mati; rekel bi, da so vse njene zmožnosti zajete v materini ljubezni, in celo Kristus je sebe in svojo neizmerno ljubezen do svojega naroda primerjal s kokljo, rekoč: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki se pošiljajo k tebi; kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor kokoš zbira svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli.« In res je skoraj ni tako ljubeznive in dobrodejne podobe, kakor je koklja s piščeti.