Da jim želodec hrano rajši prekuha, zobljejo tudi pesek, kokoši pa tudi jajčne lupine in apno, vmes smukajo tudi travo in druga zelišča. Zdaj ta, zdaj spet ona kokoš se loči od družbe in poišče svoje gnezdo na svislih, v hlevu ali na podstrešju in znese jajce. Ta srečni dogodek oznani z glasnim kokodakanjem.