Grof Kazimir Vodicki piše: Leta 1848 so gosenice snedle listje na mojem drevju do dobrega, tako da je bilo popolnoma golo. Jeseni sem videl viseti po vejah in deblih milijone s kosmato odejo pokritih jajčkov. Najel sem dosti delavcev, da bi jih obirali, pa sem kmalu previdel, da človeške roke ne morejo odpraviti te nadloge, in že sem mislil, da se mi bodo najlepša drevesa posušila.