nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Zakaj naj bi Francozi brali slovensko literaturo?, poved v sobesedilu:
Bolj ko ljudje zrejo v ta slepila, bolj ko se vzpenjajo na visoke gore in gledajo v rumena polja, bolj se zdijo sebi in drugim, sebi še bolj kot drugim, grdi in zlobni, in če niso dovolj, če še niso dovolj, potem poškodujejo sebe in druge, da so dovolj. Pišoči ljudje in vsakovrstni umetniki s posebno pobožnostjo izrekajo besedo hrepenenje in s ponosom razlagajo drug drugemu, da te besede nihče ne razume, da te besede nihče ne razume do dna in da tebesede ni mogoče prevesti v noben drug jezik, ta beseda je magična in na neizgovorljiv način razumljiva samo prebivalcem te pokrajine. Seveda, tu so ljudje od nekdaj skrbeli za to, da so druge in sebe, sebe in druge ranili in poškodovali, izbirali so si tudi družbene ureditve, ki so najbolje ustrezale njihovi temeljni naravnanosti do življenja, njihovim na globoki melanholični hudobiji utemeljenim medsebojnim odnosom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani