nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Teater, prizma sveta, poved v sobesedilu:
K umetnosti, s katero nimajo nič opraviti ne svečeniki ne ideologi ne filozofi in pogosto tudi theatermacherski analitiki ne. Govorica visokih simbolov in banalnih stresov, govorica igralčevega glasu in telesa v prostoru, zdaj praznem in tihem, zdaj spet napolnjenim z drugimi glasovi, telesi in zvoki, visoki likovni citati in citati iz našega vsakdanjega kiča, izmišljene norosti, nadgradnja filmskih in gledaliških metafor, prazne imagologije sodobnega estradnega in televizijskega sveta, ideološkihrahljanj zdrave pameti, norega patosa na robu smešnega, ironičnih pasaž na že videno; monotoni monologi, razsekane, razdihane govorice, erotični korpusi, premiki k robu blaznosti... ali je vse to, nevidna mreža simbolov, globokih slutenj, rahlih dotikov uma in emocij, ali so vse te podobe slutenega, v nekem drugem življenju že videnega, resničnega in fiktivnega, doživetega in sanjanega res in še zmeraj teater? Ali ne gre morda že za nekaj drugega?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani