nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Moč decibelov, poved v sobesedilu:
Najprej je šel vik in krik o revanšizmu, in ko so potencialne žrtve potencialnega revanšizma ugotovile, da so vsi lasje na glavi, neskrivljeni, so včerajšnji režimski mameluki planili v jok in stok o totalitarizmu demokracije, kot so tem rekli, potem so včerajšnji rdeči klerikalci vili roke in škripali z zobmi zaradi današnjih črnih klerikalcev, potem je bila nesvoboda tiska, potem je bil fašizem v parlamentu, ker si je nekdo drznil opomniti nacionalboljševističnega generala, sledile so retorične tirade o nevarnih igricah s samostojnostjo, nato obupna ihteča svarila, naj se nikar ne izziva armade, potem so bile jeremijade športnikov, ker se jim zaradi slovenske samostojnosti nabira neporabljena mlečna kislina v mišicah... samo spomnimo se, česa pravzaprav sploh ni bilo, kar ni moralo prenesti naše uho. Včerajšnji trdi oblastnik, ki je še včeraj odstavljal urednike, prihaja za govorniški oder najvišjega doma in pridiga o demokraciji, pesnik iz zbora združenega
dela iz tedna v teden žuga svojim kolegom, ki niso v nobeni stranki in jih uči intelektualne skepse in depolitizacije, ob tem pa breznehanja slaboumno gromovniško agira za svojo stranko; vsa čast vojski, toda ali je res treba surovo kričati na pesnika in ga zmerjati s kreaturo samo zato, ker si je drznil podvomiti o pravici neke tajne službe, da tudi danes vstopa v privatna stanovanja...
To in mnogo, mnogo drugega je govor in govorica takoimenovanega postkomunizma na Slovenskem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani