nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Laterna magica Vaclava Havla, poved v sobesedilu:
Gre za nekaj drugega, in zato se tukaj z njo sploh ukvarjam, gre za tisto, o čemer govori Vaclav Havel; o “socialnosti gledališča”, izhajajoči iz “eksistencialne zveze”, ki nastane “sedaj in tukaj”. “Gledališka predstava,” kot jo vidi Havel v svojem zapisu iz leta 1981, “je s to eksistencialno zvezo prek svojega trenutnega odmeva, ki predstavo tudi ustvarja, trdno vpeta v svoj čas (ne more biti razumljena pozneje, kot recimo roman ali slika) ... tako je tudi gledališče v širšem smislu vsidrano v življenje družbe s svojo aktualno prisotnostjo ...” In tukaj, ob primeru omenjene kritike, gre natančno za tistoširšo in globljo socialnost, ki presega okvir enkratnega družbenega dogodka, o kateri govori v istem spisu Havel. Josip Vidmar je namreč skozi poskus kritiške interpretacije Havlove igre in njenega družbenega konteksta razkril svoj položaj in avtentični kontekst slovenske hipokrizije, natančneje rečeno: naravo duha slovenske in jugoslovanske
liberalnejše oblike socializma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani