nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Kafka, znova, poved v sobesedilu:
Tudi meni se je zdelo še kar zabavno, spomnil sem se “smešnih” ogledal v šotoru luna parka, v katera smo se hodili otroci ogledovat in smo pred njimi pokah od smeha: v enem si bil dolg kot prekla, v drugem majhen in širok kot mesar s konca ulice. Ta razvlečeni, kakor Švejkov široki obraz na prsih turistke je bil v resnici ozek in temen, poznal sem ga s fotografij; iz njih, iz udrtih zrkel so mirno gledale črne zenice, ki razumejo, vsaj tako se nam je takrat zdelo, neko temno in nam komaj doumljivo skrivnost sveta.
Nič ni nenavadnega, da so danes ropotarnice s suvenirji v Pragi obložene z majicami, a tudi s starinskimi razglednicami, na katerih so fotografije Franza Kafke, Milene Jesenske, hiš, v katerih je živel, njegovega nagrobnika, njegovih risb s skrivenčenimi postavami; vse to se je že zdavnaj zgodilo s Shakespearjem in Hugojem, s Poejem in Joyceom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani