nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Kafka, znova, poved v sobesedilu:
Majica je bila za neko področje njenega telesa odločno preozka, družba se je z glasnimi pripombami zabavala, dekletu je nazadnje le uspelo potegniti vso reč do pasu in čez obokano območje se je razvlekel obraz pravkar kupljenega suvenirja. Tudi meni se je zdelo še kar zabavno, spomnil sem se “smešnih” ogledal v šotoru luna parka, v katera smo se hodili otroci ogledovat in smo pred njimi pokah od smeha: v enem si bil dolg kot prekla, v drugem majhen in širok kot mesar s konca ulice. Ta razvlečeni, kakor Švejkov široki obraz na prsih turistke je bil v resnici ozek in temen, poznal sem ga s fotografij; iz njih, iz udrtih zrkel so mirno gledale črne zenice, ki razumejo, vsaj tako se nam je takrat zdelo, neko temno in nam komaj doumljivo skrivnost sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani