nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Iz recenzij, poved v sobesedilu:
France Forstnerič: ZBRANE PESMI Ta poezija po mojem mnenju sodi med visoke dosežke slovenske ustvarjalnosti, posebno mesto pa doseže v povojnem pesnjenju, ki se je iskalo in nihalo med ideološkimi, modnimi in skupinskimi trendi, včasih nasilnimi, včasih samo vabljivimi. Posebno mesto dosega zato, ker je ne glede na to, kaj se je dogajalo okrog nje in kako so z njo ravnali, ostajala notranje koherentna, zvesta nekim stalnicam, ki jih je danes, ko imamo pred seboj vse štiri zbirke in ko je že mogoče pregledati vrednosti zadnjih dvajsetih let, mogoče razbrati brez težav. Tako v Zeleni ječi (1961), v Dolgem poletju (1968), kot v Pijanem kurentu (1971) in v Ljubstavi je mogoče slediti tematskemu in notranjemu pesniškemu toku, ki ga z ene strani označujejo racionalni in emocionalni prvinski vzgibi človekovega izkustva, z druge pa gost, nabit, blodenjski izraz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani