nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Fragmenti o literaturi, pisatelju in družbi, poved v sobesedilu:
Če ne obvladajo terminologije, ki jo uporabljajo, kako naj od teh in takšnih piscev pričakuješ, da bodo razumeli ali vsaj skušali razumeti še kaj več. Kako naj z zmešnjavo klavstrofilofoboksenofilofobije v glavi razumejo, da slovenski intelektualci in književniki ne samo, da ne podpihujejo klavstrofilije in ksenofobije med Slovenci, ampak se, nasprotno, od nekdaj zavzemajo za odprtost na vse strani sveta, tudi v Jugoslavijo, da se zavzemajo za demokracijo, v kateri za takšne pojave ne bo prostora. Ko bi ti pisci vsaj prišli v Ljubljano in pogledali izložbe knjigarn, ki so polne srbohrvaških naslovov, ki bi upoštevali tudi dejstvo, da so njihovi rojaki v Sloveniji na marsikaterem uglednem položaju, ko bi priznali, da so slovenski sociologi in tudi književniki (jaz sam med njimi) kritizirali odnos Slovencev od bosanskih delavcev in to ne samo danes, pač pa že v letih izhajanja Perspektiv, ko bi priznali očitno dejstvo, da je danes v
slovenski književnosti, tej vestalki narodnega ognjišča priimek, ki se končuje na ić že povsem naraven pojav, potem seveda več ne bi mogli govoriti o „podpihovanju ksenofobije in klavstrofilije".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani