nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
Sprijazniti se je treba z idejo fatalizma, ki obvladuje človeški kaos na zemlji, s tragedijo, ki je sa1mo počelo bivanja. Sprijazniti se je treba s svetom, ki mu vlada zla usoda, in s svetom, kjer je vse zapisano pogubi in smrti: "Nekdo, ki ga nihče ne pozna, ob uri, ki nihče zanjo ne ve, pride in vzame človeku oči -- in oči ne vidijo več, in vzame ušesa -- in ušesa ne slišijo več, in vzame jezik -- in jezik ne govori več, okuje roke in noge in ničesar ne moreš storiti, odgnati, ustaviti" (Na sinjem polju). Ta "nekdo" ali "nekaj" smrti je na drugem mestu upodobljen kot "menih v temnih cunjah", ki "stoji sam sredi požganega, prekletega, domačega mesta, ki ga je upepelil" (Požar, 1903), ali pa kot neizprosni čas, utelešen v draguljarju, ki ve za "prvi in poslednji dan človekovega življenja" (Dvorni juvelir, 1906): "Nešteto človeških glav je blisnilo pred njim, nešteto rok se je stegnilo proti njemu, dolge vrste ljudi so druga za drugo šle mimo njega in
napolnile dvorano, zagradile od vrha do tal vse stene -- in tam, pod zvezdno kupolo dvorane, so obviseli in se zazibali brezrokci, breznogci, od vsepovsod so strmele oči ..."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani