nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
Harmsov literarni svet je svet brez dobrote, topline, ljubezni, svet surovosti, hladu in zla; je svet, v katerem se čudežno izpopolnjujejo moraste sanje, ki jih je Šklovski sicer imel za barvaste (Harmsa je označil za "sanjača v barvah"), vendar gre slejkoprej za sivino morastega socialističnega kronotopa, za brezčasje, ki je pravzaprav večnost. Za Harmsa ni pomembna živost ali neživost, zgodovinskost ali fantazijskost, lepota ali grdota tega sveta; bolj mu gre za to, da je to svet hkratnosti vsega: navadnega in čudežnega, zdravega in bolnega, budnega in sanjskega, logičnega in nesmiselnega, zdajšnjega in preteklega. Posebej ga je privlačil čudež kot končna stopnja prehajanja stvarnega sveta -- prek sanj in mor -- v nebeški mir in tihoto večnosti: "Zanima me samo čudež kot razdiranje fizične strukture sveta," je zapisal leta 1939.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani