nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
Nekoč je pisatelj pustil živeti junakom spontane kaotične revolucije in dovoljeval državi, da "rase ko goba", ubijal pa pod zobatim kolesom vztrajnika neuki proletariat; zdaj je Aleksandra in njegovo ljubljeno Jadvigo ubil v letalski nesreči, ker sta se "naletela", fluorescenčnemu siju radijeve rude in razbeljenemu Tadžikistanu pa zaželel srečno socialistično izgradnjo. Nekdanji globinski filozofski pogled na nespremenljivo naravo in človeka kot njen del je zamenjal za voluntarizem političnega funkcionalizma: hoteti, delovati, "energično fukcionirati". Tudi v Zorenju sadov, pripovedi o ljudskih umetnikih v Palehu (še danes poznamo ta kraj po obrtnem slikanju prizorov iz ruske folklore na les), kombinirani z lirskimi pasažami in publicističnimi avtorskimi razmišljanji o revoluciji leta 1905, pa tudi dejstvi iz pisateljeve lastne biografije, se je skušal prilagoditi družbenemu naročilu; prav tako v Skladišču soli, obsežno zasnovanem romanu o dogajanju v
mestecu Kaminsku od začetka stoletja do februarske revolucije, v katerega je vključil celo epizode iz življenja Marxa in Lenina in kratko zgodovino Prve internacionale.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani