nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
Že sočasna literarna zgodovina (npr. V. Gofman leta 1928) je Piljnjakovo prozo ocenjevala kot "ogoljeno", "brez skeleta"; kot montažo avtonomnih "koscev", "krp" in "samocitatov", ki je najdragocenejša v samem postopku; kot sopostavljanje velikih tem (stroji in volkovi, Evropa in Rusija, Rusija in Kitajska, Peter Veliki in oktobrska revolucija, Stenka Razin in mister Smith, 17. in 20. stoletje), ki rezultira v specifičnem alegoričnem simbolizmu; kot seštevanje znakov abstraktne literarne algebre, za katerimi se skrivajo elementarne sence junakov, znani neznanci brez individualne psihologije, emblemi in metafore, ki jim podeljujejo življenje splošna mesta ruskega književnega izročila (od Turgenjeva in Bunina do Belega in Zamjatina) in ki životarijo kot ponazoritve tem in problemov; kot "nalahno zamaskiran avtorski monolog", kjer je avtor glavni rezoner, obenem pa tudi veliki kompilator, zbiralec in razvrščevalec "pisanih cunjic" arhivskih listin, popotnih vtisov, dnevniških
beležk, zasebnih pisem, kuharskih receptov, znanstvenih razprav, zakonskih paragrafov in zapisnikov. Avtor je torej literarni stvarnik in gibalec lutk -- vse v enem; po eni strani "lirik, filozof, publicist" -- po drugi "komentator, biograf, zgodovinar". Za različnimi stilskimi maskami se ves čas skriva literarni obraz enega in istega pesniškega subjekta, ki zgolj z navajanjem tujega vzpostavlja lastno avtorsko osebo; in ta avtorska oseba ni individuum, marveč kolektiv, saj tudi junaki niso osebe, ampak simbolne značke množinskih entitet -- Rusije, revolucije, zgodovine, narave, usode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani