nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
To so sicer značilnosti vse Piljnjakove proze, kamor prištevamo še celo vrsto črtic, novel in povesti -- nekaj ključnih del naštejmo z naslovi: Prizemnik (1917), Smrtno vabi (1918), Njegovo veličanstvo Kneeb Piter Komador (1921), Mati mačeha (1923), Tretja prestolnica (1923), Taljenje ledu (1924), Za oblaki (1925), Mati vlažna zemljica (1925), Ivan Moskva (1927), Zgodba z Oke (1927), Veliko srce (1927). Pisatelj sam je označil svojo prozo v stilskem pogledu takole: "Besede mi pomenijo toliko kot numizmatiku kovanci."
Že sočasna literarna zgodovina (npr. V. Gofman leta 1928) je Piljnjakovo prozo ocenjevala kot "ogoljeno", "brez skeleta"; kot montažo avtonomnih "koscev", "krp" in "samocitatov", ki je najdragocenejša v samem postopku; kot sopostavljanje velikih tem (stroji in volkovi, Evropa in Rusija, Rusija in Kitajska, Peter Veliki in oktobrska revolucija, Stenka Razin in mister Smith, 17. in 20. stoletje), ki rezultira v specifičnem
alegoričnem simbolizmu; kot seštevanje znakov abstraktne literarne algebre, za katerimi se skrivajo elementarne sence junakov, znani neznanci brez individualne psihologije, emblemi in metafore, ki jim podeljujejo življenje splošna mesta ruskega književnega izročila (od Turgenjeva in Bunina do Belega in Zamjatina) in ki životarijo kot ponazoritve tem in problemov; kot "nalahno zamaskiran avtorski monolog", kjer je avtor glavni rezoner, obenem pa tudi veliki kompilator, zbiralec in razvrščevalec "pisanih cunjic" arhivskih listin, popotnih vtisov, dnevniških beležk, zasebnih pisem, kuharskih receptov, znanstvenih razprav, zakonskih paragrafov in zapisnikov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani