nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Vrabci, ki so naglo pristajali na kosu asfalta pred mojimi nogami in že spet izginjali, so še pred trenutkom čepeli v vogrškem grmovju, in tudi tisti ovalni trpotčev list v gramozu ob tirih je prihajal od tam, tako imenovani vrtni ubežnik. Z velikimi koraki, kot da bi bil poosebljena odločitev, sem odšel v blagajniški prostor in kupil vozovnico; z velikimi koraki, kot nekdo, ki končno ve, da nečesa ne dela več samo zase, sem stekel skozi podhod proti najbolj oddaljenemu peronu; in z enim skokom, kot da sem z njim končal izlet čez mejo in začel zdaj pravo potovanje, sem bil, potem ko sem se še hitro umil pri vodnjaku, na vlaku proti jugozahodu, v katerem sem, komaj na svojem mestu ob oknu, takoj zaspal; - in kadar zdaj razmišljam o doraščajočem z razpokanim asfaltom pod podplati, mi morda podaja sliko samo zato, ker mu grozi, da se bo ravnokar prevrnil, tako kot se nekateri predmeti vtisnejo v spomin šele takrat, ko jih v zadnjem trenutku obvaruješ pred padcem
in jih podržiš v tresočih rokah prosto na vpogled.
Naslednje dni sem preživel v okolici Bohinja (‘in der Wochein’) ob študiju obeh knjig svojega brata.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani