nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Že mi je prišla nasproti spaka neke na vse grlo jokajoče, in na množici ni bilo nato nič ženskega, moškega, otroškega več. Na pločniku se je premikala le še odrasla, trda, koščena gmota neuglednih zarobljencev, ki so se zaletavali drug v drugega, se dregali, si rezali pot, nadzorovalo pa jih je oko državnega predsednika, streljajoče iz katerega koli zornega kota, ta pa je bil kot mlad partizanski vodja v avtomehanični delavnici, kot belooblečeni admiral v frizerskem salonu, kot postavni nosilec smokinga pod roko s svojo prav tako postavno ženo v preddverju kina, kot v beton vlita imperatorska glava na šolskem dvorišču, zdaj vrhovni poveljnik nad vsemi nami. Poslednji iskajoči pogled gor k slepem oknu je samo še utrjeval vrhovno oblast, medtem ko me je, kot da bi zaradi tega postal sumljiv, neki miličnik nemudoma, s počasi upogibajočim se prstom pozval na drugo stran ceste in zahteval mojo izkaznico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani