nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Celo bolj trdo sem stopil, kakor da bi hotel pospešiti somero - noben mali ali veliki sovražnik mi ne bi smel od zadaj suniti v kolenski zgib -, in tedaj sem opazil, na podoben način kot prazne hale, prvega človeka tistega dne, obris šoferja v temnem, drugače nezasedenem avtobusu, zelo hitro na poti, tako, kot da bi ga pričakovali že na vseh postajah v dolini, in kmalu nato že prvi par, za oknom v stolpnici, moškega in žensko, njo stoječo, v jutranji halji, njega sedečega, v majici, in leta in leta mi je v spominu ostala predvsem sopara na šipi, pri kateri sem si domišljal, da se moški tam zgoraj ne odpravlja na delo, ampak da se je z njega pravkar vrnil, prepoten, težkega diha zaradi celonočnega truda, ki je prešel name, kot bi bil moj.
Pred gostilno, poševno nasproti postaje, je stala ena sama, nepogrnjena miza s kuhinjskim stolom, prevlečenim z linolejem. Tja sem potem sedel in se prepustil nastajajočemu dnevu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani