nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Dolgo pred sončnim vzhodom se je dolina pred mojimi očmi potopila v drugo, črkovno sonce, ki je delovalo nazaj v nočni jašek in tam vendar ustvarjalo neke vrste očiščenje greha tako, da je poke v ilovici mojega spavališča - nad njim bronasti sij - zavozljavalo v enakomerno pisavo iz mnogokotnikov, v spominske table, ki so ustrezale temu kraju. Vsakič ko sem se kasneje še peljal skozi karavanški predor, sem se postavil k oknu in v mraku počakal na prvo svetlikanje dneva z jugoslovanske strani. Pa naj je bil vlak potem še tako hitro spet zunaj: v trenutku pred izhodom sem vendarle ugledal ilovnato vdolbino, ponavadi prekrito z listjem, navetim vanjo, in v njej zvitega dvajsetletnika s cilindrasto mornarsko vrečo vred, zračni kip, ki je še zmeraj ležal tam, in ta kraj mi bolj kot dogajališče vojne ali luknjo nemosti od takrat pomeni moje zavetje. ‘Eoae!’,
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani