nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Tako se je v moji najdaljši noči našla tudi kratkotrajna ura polsna, v kateri sem se lahko stegnil, v kateri je bilo zadovoljstvo, ležati na hrbtu prekrižanih rok za tilnikom, s kapljanjem iz stropa predora v ušesih, in v kateri ni bilo treba, drugače kot sicer, ležati na srčni strani, da bi se čutil samega pri sebi. Najprej sem se splazil v rov, in zdaj sem si tam vzel svoje mesto, z bratovim površnikom kot ogrevajočo odejo na sebi, in obdan z daleč bolj svetlo temo, v kakršni je bil najbrž svoje dni on v podzemni kleti. Od bližnjega izhoda, sivo v sivem, so vedno znova priletavale kresnice, in z eno od njih na dlani sem okrog sebe razsvetlil začuda velik krog.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani