nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
»Moj hlev!« sem pomislil. Z ročno baterijo, ki sem jo imel pri sebi, da bi z njo dalje na jugu, v kraški jami (tako vsekakor moja mladostna igra misli), odkril bratovo sled, sem svetil po ilovnatih tleh, sljudasto bleščečih se kot potočno obrežje. Na betonski steni nič drugega kot majcen prilepljen lasek, trepalnica, pri čemer sem se domislil učitelja zgodovine v Beljaku, pri avstrijskem izhodu: še popoldne mi je pripovedoval, da so sosednji predor, cestnega, zgradili ujetniki med zadnjo svetovno vojno, in mnogi da so, tudi umorjeni, pri tem izgubili življenje; svetoval mi je celo, samo za šalo?, naj tam prenočim, če drugje ne bom našel prostora: spanec nekoga, tako učitelj, ‘še nedolžnega’ naj bi ‘ta kraj krivice pomagal očistiti greha’, ‘pregnati zle duhove’ in ‘odpihniti grozo’; pravkar da piše pravljico o tem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani