nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In spomin ni pomenilo: kar je bilo, se je vračalo; ampak: kar je bilo, je kazalo, s tem ko se je vračalo, svoje mesto. Kadar sem se spominjal, sem spoznaval: takšno je bilo doživetje, prav takšno!, in šele tako mi je le‐to postajalo zavestno, poimenljivo, glasovno in izrekljivo, in zato mi spomin ne pomeni poljubnega pomišljanja, ampak biti‐pri‐delu, in delovanje spomina pripisuje doživetemu njegovo mesto, v sosledju, ki ga ohranja pri življenju, v pripovedi, ki lahko kar naprej prehaja v odprto pripovedovanje, v večje življenje, v iznajdbo.
Čudno, da mi je natakarica že takrat, kadar koli sem iz niše pogledal k točilni mizi, vrnila pogled, kot da bi zgolj iz mojega načina gledanja, sedenja, premikanja, občasnega trkanja s prsti po mizi, slutila vso zgodbo, za katero sem šele zdaj našel besede, in kot da mi njej ne bi bilo treba nič več reči!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani