nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Toda v svoji nesposobnosti, zamujati, biti počasen, ubirati jo po daljšnici, sem bil potem še vedno mnogo prezgoden. Metlovska železniška postaja leži proč od vasi, na robu dobravskega gozda; za ravnino Podjunskega polja, kjer je vse, kar štrli - hiše, drevesa, celo cerkve -, navadno, kot tamkajšnji stanovalci, bolj drobno in nizko, pa mogočna, visoko delujoča stavba, iz neometanega, skalnato sivega kamna. Celo uro sem hodil pred njo gor in dol v praznem, nobenega šuma razen škripanja žlindrastega kršca pod nogami, in onstran v soncu svetlečih se enotirnih prog, tu in tam vršenje v borovcih, ki se mi s svojimi ozkimi debli in z majhnimi temnimi storži prikazujejo danes kot značilnost vse pokrajine, skupaj z belino brez, ki so posamič obrobljale gozd (celo z belimi nadzemeljskimi koreninami), takrat še ne preseljenih v travnate vrtove kot okrasno rastlinje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani