nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Tudi lastnega diha nisem slišal, samo šušljanje, ki je v moji domišljiji prihajalo iz koritne doline, potopljene globoko v ravnino, kjer je tekla Drava. Sestra je ležala spodaj v bivši mlečnici, kjer je iz lijaka še vedno gnilobno smrdelo, oče s široko odprtimi očmi in z usti brez zobovja poleg matere, ki je bila edina speča ali vsekakor nezbujena, in najmanjše pokanje lesa je šinilo skozi hišo kot udarec z bičem, ki mu jih je kot odmev, iz nedoločljivih smeri, pogosto odgovarjalo več, neštevnih drugače kot udarci cerkvene ure. Ko jo je oče potem, še pred prvim ptičjim glasom, mahnil v okolico, mi je bilo, kot da bi bežal pred svojo umirajočo ženo in nas puščal same v svoji morasti hiši.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani