nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Tako je bil predvsem oče, ki ni znal stanovati, tisti, ki mi je v zadnjih šolskih letih kvaril prihajanje domov. Tudi kadar je pot z železniške ali avtobusne postaje uspela, in sem, še ves poln skupne vožnje z neznanci, toploto oddajajočih senc, premagal celo oviro vas: na meji domačije me je obšlo, ne da bi zoper to obstajalo kakšno sredstvo, nelagodje, srbečica, krč v rokah, hromilo v nogah. Pri tem ni bilo tako, da bi si pred tem, med potjo na prostem, kaj domišljal, bil potopljen vase, omamljen, sanjal, kot pravijo, z odprtimi očmi - sicer sem sanjal ‘z odprtimi očmi’, ampak le to, kar je bilo obenem okrog mene: noč, padajoči sneg, šuštenje v koruzi, veter v očesnih jamicah, in vse to, s pomočjo vožnje, nadaljujoče se v mislih, bolj jasno kot navadno sicer, značilno, znamenjsko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani