nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Mati, tako brezbožna, ja, tako bogokletna, kot je sicer bila, je pred zemljevidom, pri odčitavanju oznak, vzdigovala glas, in psalmodirala, zlog za zlogom na enaki, lebdeči, trepetajoči višini, medtem ko jo je oče ali čemerno, na kratko, popravljal, ali pa je nad njeno izgovarjavo tujih besed nasploh samo skomigal z glavo. Čeprav je pri tem dobivala zajčje zobe in otrpel jezik, se od svoje slovanske litanije ni dala odvračati, melodirala ‘Ljubljana’ namesto ‘Laibach’, ‘Ptuj’ namesto ‘Pettau’, ‘Kranj’ namesto ‘Krainburg’, ‘Gorica’ namesto ‘Görz’, ‘Bistrica’ namesto ‘Feistritz’, ‘Postojna’ namesto ‘Adelsberg’, ‘Ajdovščina’ (na to zvočno sliko sem še posebej čakal) namesto ‘Heidenschaft’. Čudno, da se mi je materino lajnanje krajevnih imen, v nasprotju z njenim siceršnjim petjem, pa naj je še tako napačno poudarjala, zdelo lepo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani