nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Podoba očeta, kako, med hojo gor in dol, nenadoma steče k majhnemu radiu in mračnega obraza zasuče oddajni gumb, me spominja na nekoga, ki, že dolgo izgubljen na neki stranski postaji, spet enkrat brez upanja išče znamenje za vrnitev. Sprva sem mislil, da je to učinek hleva, ki je z leti postal prazen, in gluhe tišine v skednju, kjer so naprave stale le še kot razstavni kosi ali krama, in nato videl, da je bilo vendar tudi nenehno očetovo početje v njegovi bivši delavnici za hišo, kjer je, zdaj brez naročila, proizvajal vseskozi pravokotne, brezvitičaste mize in stole tesarja, izraz neozdravljive jeze in upora nad krivico. Včasih sem ga od zunaj opazoval skozi šipe, kako je delal, ne da bi enkrat samkrat pogledal svoj delovni predmet v delu: strmel je ali čezenj, ali pa je sunkovito dvigal glavo, v očeh kratek izziv, ki mu je sledila dolga nemoč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani