nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Na prelogu se je iz brazde zvrtinčilo za pest koruznih plev v višino, bledorumeno listje je najprej nekaj časa lebdelo na mestu, nato pa se je počasi, v stebričasti obliki, pognalo preko tal, in v ozadju je vozil vlak, za katerega se je zdelo, medtem ko je skoraj izginil v megli, da je na tirničnem nasipu zdaj postal, zdaj švignil daleč naprej, prav tako sunkovito kot tisti zračni nekaj zraven mene. Proti domu sem tekel, goreč, da bi pripovedal tisto, o čemer sem vedel že na pragu, da tega ni mogoče pripovedovati neposredno, in tudi ne ustno. Obstajala je, z odpiranjem vrat, le še hiša, topla, dišeča po opranem lesu, obljudena z bitji, ki so bila, drugače kot v internatu, moji sorodniki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani