nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Bil je glas, ki se je, samo za ta en hip, vzpel iz globine, iz doživljenjske zamolčanosti, nabrane morda pravkar, da bi v enem samem trenutku, pri pravi priložnosti, nezadržno, izrekel enkrat za vselej veljavno razsodbo, in nato spet padel nazaj v molk, kjer je imel njen narod prestol in kraljestvo; lahak, vznesen, naravnost plešoči glas, skoraj zamenljiv z lajnanjem. Materino odločitev sem sporočil predstojniku, ki jo je brez besed sprejel, in nedolgo zatem se je vesela majhna skupina, s pomiloščencem in z njegovim kovčkom na zadnjem sedežu, pod zelo visokim nebom, v nekakšni svetlobi, kot da bi bila streha avtomobila razgrnjena, pomikala po odprti pokrajini. Takoj ko je bila cesta pred nami prazna, je pričel sosed za volanom voziti v raztegnjenih kačastih zavojih in na vse grlo prepevati partizanske pesmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani