nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Strmel sem v votlino, kjer se mi je nekoč, čelo ogrevajoče, modrikal svetal svet znakov, razločevanj, prehodov, povezav in skupnih značilnosti, in bil sem sam s črnim oblakom v sebi. Nepredstavljivo, da bi se lahko razblinil; postajal je težji, se razširjal, vzpenjal v ustno votlino, oči, mi jemal glas in pogled, kar se seveda ni videlo: v cerkvi sem pri skupinskem žebranju že tako večinoma samo premikal ustnice, in v šoli me niso, ker je bil učitelj obenem glavni učitelj, kmalu niti spraševali niti opažali več. V tem času sem spoznal, kaj se pravi izgubiti jezik - ne samo onemelost pred drugimi; tudi nobene besede, nobenega glasu in nobene kretnje pred samim seboj več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani