nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Nekaj časa je bilo vse dobro: jaz, vrstniki, in predvsem mladi učitelj, s katerim sem po pouku v mislih vsak dan hodil tja čez k učiteljski hiši, iz kratkodihe verske temnice ven v zračni prostor študiranja, raziskovanja in zrenja sveta; v samoto, ki sem si jo takrat zamišljal kot nekaj božanskega. Kadar se je ob koncu tedna odpeljal, so bile moje misli pri njem v mestu, kjer ni delal nič drugega, kot da je zbiral misli za šolske dni; in kadar je ostal tukaj, mi je tisto edino osvetljeno okno zunaj na učiteljski hiši označevalo čisto drugačno večno luč kakor utripajoči plamenček poleg oltarja v mračni internatski cerkvi.
Pri tem mi ni nikoli prišlo na misel, da bi nemara sam postal učitelj - vedno sem hotel ostati učenec, takega učitelja na primer, ki je obenem učenec učenca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani