nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Čudno, kako je ta vsesplošna sivina, sivina hiš, ceste, vozil, povsem drugače od barvitosti mest v deželi Koroški, ki ji v sosednji Sloveniji - refren iz devetnajstega stoletja - pravijo ‘lepa’, v tej večerni svetlobi dobro dela mojim očem. Avstrijski vlak z enim samim vagonom, s katerim sem prispel in ki bo zdaj zdaj odpeljal nazaj skozi predor, je bil videti, zadaj na tirih, med ogromnimi, zaprašenimi jugoslovanskimi vlaki, čist in pisan kot otroška železnica, in modre uniforme njegove posadke, ki se je glasno pogovarjala na peronu, so v tistem krogu sivine predstavljale barvno primes tujine. Presenetljivo tudi, da so me ti tropi ljudi, ki so bili v tem bolj majhnem mestu na poti, povsem drugače kot v mestecih moje domovine, sicer sem in tja dojemali, vendar niso nikoli buljili vame, in dlje ko sem tam stal, bolj sem se zavedal, da se nahajam v neki veliki deželi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani