nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Bolj slučajno so zavili h kapelici, se široko razkoračili pred njo ter se v razvalino in žebrajočega zazrli s povsem nerazumnim in nejevernim pogledom obenem, iz česar je nato med hojo dalje nastalo otrplo režanje, bolj kot iz posmeha iz odtujenosti in zadrege. Zdaj šele me je iztrgalo iz sanj brezčasnosti, in dobil sem jasno sliko zgodovine, vsekakor te dežele tukaj, in ne da tukaj morda ne bi hotel nobene zgodovine, ampak drugo, in en sam zanesenjak se mi je zdel kot njeno utelešenje, kot njeno ljudstvo, visoko vzravnan, budnih čutov, sijoč, zbran, nezmotljiv, nepremagljiv, otroški, upravičen.
Zunaj na pročelju sem potem našel bratovo ime.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani