nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Bilo mi je, kot da sem tujko poznal, in tudi sorodnikom se je zdelo samoumevno, da sem z njimi skupaj ob mrtvaškem odru prečul noč, čeprav so se mi potem zatisnila oči pri nenehnem žebranju rožnega venca. Mrliški obraz je bil gladek; toda nagubane in skrčene veke so še odrisavale vse bolečine. Čudna spoštljivost, ki sem jo občutil pred to neznano mrtvo žensko; čudna zaobljuba, da se bom izkazal nje vrednega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani